V ravnovesju

Odnosi: referentni okvirji so odrazi naših predstav

Čas branja 8 min

Znan rek Mary Engelbreit, ilustratorke otroških knjig, pravi: »Če česa ne maraš, potem to spremeni; če tega ne moreš spremeniti, potem spremeni način, kako gledaš na situacijo.«

Ste to že naredili? Je bilo težko? Pogosto se vsak zase ukvarjamo s problemsko situacijo, ki morda to sploh ni – odvisna je namreč od naše interpretacije oziroma pripisovanja pomena.

Odnos se odraža skozi komunikacijo

V delovnem okolju in nasploh v življenju se namreč odzivamo na naše predstave o ljudeh, situaciji ali dogodkih in ne na ljudi, situacije in dogodke same po sebi. Zveni presenetljivo? Niti ne, če upoštevamo, da ima vsak izmed nas bogat svet notranjih predstav in prepričanj, na osnovi katerih reagiramo doma in v službi.

V delovnem okolju je tekoča dvosmerna komunikacija pogosto izrednega pomena, saj omogoča učinkovito delo in dobro delovno vzdušje. Najpomembnejše pri tem je, da se sogovorniki pravilno razumemo. Cilj sporočevalca je, da preda določeno informacijo prejemniku, pri čemer običajno izhaja iz predpostavke, da bo prejemnik dejansko razumel tisto, kar je oddajnik želel sporočiti. V praksi ta predpostavka pogosto ne drži, kar pomeni, da prejemnik sporočila ni razumel na takšen način, kot bi oddajnik to želel. Kakšni so razlogi, da pride do tega? Da bi lahko učinkovito preprečili komunikacijske šume, moramo razumeti, kako pride do njih.

Pot komunikacije poteka med oddajnikom in prejemnikom sporočila. Sporočilo potuje preko dekoderja sprejemnika, ki ga lahko poimenujemo tudi referentni okvir. Vsaka oseba ima svoj referentni okvir in pri komunikaciji je ključnega pomena, da se tega zavedamo in upoštevamo. Ljudje ne odreagiramo na situacijo ali ljudi kot take, ampak na pomen, ki jim ga pripišemo in je zapisan v našem referentnem okvirju. Če imata pri dvosmerni komunikaciji sogovornika preveč različna dekoderja, bo v komunikaciji prihajalo do zapletov in težav. V podjetjih zato prihaja do marsikaterih problemov in konfliktov, saj prejemniki ne razumejo posredovanih informacij na način, kot bi si sporočevalci želeli. Pri tem vloga vodij in zaposlenih ni neenakovredna temveč ravno obratno. Oba si morata prizadevati, da je sporočilo predano tako, da bo prejemnik kar najverjetneje razumel sporočilo na način, ki je bil mišljen. Ima vaš nadrejeni enak referentni okvir kot vaš sodelavec? So dekoderji sodelavcev v vašem timu enaki kot v drugem oddelku v podjetju? Bo vaš/a žena/mož enako sprejel/a sporočilo kot vaši otroci? Verjetno ne. Svojo komunikacijo torej prilagajamo glede na to, s kom se pogovarjamo in kako bo naše sporočilo sprejeto na drugi strani in to velja za vse situacije, v katerih se v življenju znajdemo. Določena mera empatičnega razmišljanja o tem, kako bo naše sporočilo razumljeno v različnih kontekstih, nam lahko vsekakor olajša komunikacijo in prepreči marsikateri konflikt.


Številka:

Več v kategoriji V ravnovesju

Več člankov iz te kategorije