Znano je, da delo pozitivno vpliva na samozavest ljudi. Kdor ima službo, je v boljšem čustvenem in psihičnem položaju kot brezposelni. Takoj se postavi vprašanje, ali to velja za vsako delo. Zadovoljstvo na delovnem mestu ni samoumevno, zato se porajata psihofizična izčrpanost in izgorelost. Takšnemu stanju svojih kadrov se želi izogniti vsako podjetje, zato se uveljavljajo različni načini premišljenega kariernega in osebnega razvoja.

Osebnostni razvoj zaposlenega mora biti naravnan celostno, saj je človek telesno, duševno in duhovno bitje, sposobno preseganja lastnega jaza in njegovih težav. Kadar vidi širši smisel svojih dejanj, je osredotočen na njihovo izvedbo brez zdrsov v malodušje. S svojo dejavnostjo pozabi na samodestruktivno vedenje.

Ključna vodila za učinkovitost organizacije so smisel, svoboda in odgovornost. Kdor pozna smisel svojega delovanja, se ne dojema več kot žrtev okolja. Smisel dosežemo z uresničevanjem svobode in odgovornosti. Svoboda ni nekaj, kar posedujemo, ampak je notranje stanje, ki ni odvisno od zunanjih okoliščin. Človek je sposoben vsak trenutek spremeniti tok dogajanja, če najde smisel. Takrat se iz lastne nuje vede odgovorno, saj je to pogoj, da se premakne navzgor po lestvici samouresničenosti. Takšen človek je avtentičen, saj izhaja iz sebe.

Zaposleni, ki v opravljanju svojih delovnih nalog vidi smisel, je najboljša naložba podjetja, saj bo uporabil vse svoje kadrovske potenciale, da bi bil v čim večji meri kos delovnim izzivom. Tega ne bo počel, ker bi ga nadrejeni nadziral, ali zaradi konformizma, ampak iz notranje nuje. Sam sebi bo vrhovni razsodnik.

Zapolnitev bivanjske praznine

Občutenje smisla zaradi ponotranjenega poslanstva zapolni bivanjsko praznino, ki človeka peha v različne zasvojenosti, ki so posledica nepotešenega notranjega hrepenenja. Zasvojenosti terjajo svoj delež energije, ki je tako ne moremo preusmeriti v dejavnosti, ki bi nas resnično izpolnjevale. Če to prenesemo v kontekst delovnega mesta, je oseba, ki se zaveda smiselnosti opravljanja svojih delovnih nalog in graditve konstruktivnih odnosov s sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi, z vso svojo energijo predana delu. Posledica je večja delovna učinkovitost, koristna za njen tim in organizacijo v celoti.

Motiviranost za delo lahko izhaja tudi iz obvladanja znanja in veščin, ki jih zaposleni uporablja pri svojem udejstvovanju in konjičkih v prostem času. Pozitivne izkušnje, ki ga bogatijo in mu dvigajo samozavest pri društvenih, družabnih in prostočasnih dejavnostih, se zrcalijo tudi v poklicnem življenju. Za vodje je torej pomembno celovito poznavanje članov njihovih timov, saj lahko na tej podlagi lažje presodijo, kaj motivira posameznike, ki predstavljajo kadrovski potencial organizacije. Še več, to bi morali kadrovski strokovnjaki in vodstveno osebje bolj podrobno preučiti že pri obravnavi kandidatov za prosta delovna mesta.

Zatem bi morali poskrbeti za čim boljšo harmonizacijo osebnega občutka poslanstva posameznika s poslanstvom podjetja. Poslanstvo namreč navdihuje podjetje pri delu, podobno je kompasu, ki k skupnemu cilju usmerja organizacijo in njene zaposlene. V ta namen morajo zaposleni ponotranjiti poslanstvo podjetja. Vodje imajo ključno vlogo, da podrejenim predstavijo njihove delovne naloge kot smiselne, kot nekaj, kar je vredno opraviti po najboljših močeh. Zaposleni, ki se identificira s poslanstvom podjetja, ima občutek povezanosti z organizacijo, čuti zvestobo in predanost podjetju, zaveda se prednostnih nalog in jih postavlja v ospredje, se vključuje v širše razumevanje sedanjih in prihodnjih izzivov podjetja ter usmerja energijo v učinkovito reševanje situacij v skupno dobro.

Širša slika poslanstva

Smiselnost dela gre z roko v roki s posameznikovim poznavanjem širše slike, zajete v natančno definiranem poslanstvu podjetja. Delavec mora vedeti, zakaj je pomemben v podjetju. Podjetje mu mora to nenehno sporočati skozi organizacijsko strukturo, še bolj spodbudno zanj je, če mu vodja sporoča, da je nepogrešljiv del učinkovite, uspešne sestavljanke organizacije.

Kako se lahko torej zaposleni lotijo spreminjanja dojemanja dela, ki jim bo pomagalo pri uglaševanju z delovnimi zahtevami podjetja? Zaposleni lahko povečajo osmišljenost svojega dela s celovitim dojemanjem lastnega učinka ali namena svojega dela za uspeh organizacije in širšo družbeno korist. Pomembno je osredotočeno dojemanje nalog ali odnosov, ki jih štejejo za bolj zanimive ali dragocene, ob hkratnem sprejemanju manj zanimivih, medtem ko jim povezovalno dojemanje omogoča mentalno povezovanje osebnih lastnosti, spretnosti in interesov z njihovimi delovnimi nalogami.

Z omenjenimi pristopi se dolgoročno spodbuja pripadnost zaposlenih organizaciji in ohranja njihova zavzetost. Vodje morajo delavcem zagotoviti avtonomijo za razvoj njihovih ustvarjalnih potencialov, jim omogočiti aktivno udeležbo pri oblikovanju delovnih nalog in medosebnih odnosov na delovnem mestu, tako da delavci jasno čutijo podporo vodstva.

Bistvena razlika je med učinkom in delovno vnemo zaposlenega, ki čuti, da je njegova vloga v organizaciji cenjena, ter intenzivnostjo motiviranosti posameznika, ki ima občutek, da je v organizaciji zapostavljen. Vodja, vreden svojega imena, mora poznati vzvode smiselnosti dela in ustrezno ukrepati, da delavca usmerja proti smislu, mu ga pomaga najti, če ga (še) ne prepozna.

To vodi k realizaciji koncepta preoblikovanja dela, ki še posebej v luči preoblikovanja kognitivnih shem v odnosu do dela, med drugim zajema dobro znano, a v praksi velikokrat spregledano ugotovitev, da je najbolj kakovosten delovni prispevek zaposlenega, ki hodi v službo, ne zgolj z namenom zagotavljanja socialne varnosti, temveč vidi v svojem delu širši oziroma višji smisel. To je tudi ena od poti njegovega celostnega osebnega razvoja, ki ga približuje idealu individualne samouresničitve.

Zaposleni lahko povečajo osmišljenost svojega dela s celovitim dojemanjem lastnega učinka ali namena svojega dela, za uspeh organizacije in širšo družbeno korist.