Lovljenje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem postaja dandanes vse težje opravilo, saj so meje vse bolj zabrisane. Ni nujno, da nas sodelavci dejansko kličejo za določene informacije ali nadrejeni prosijo, da se vrnemo na delovno mesto, ko smo ga že zapustili. Da delo prehaja v zasebno življenje zaposlenih in načne njihovo dobrobit, je dovolj že samo razmišljanje o njem. 

Izvedeli boste:
Zakaj vse pogosteje razmišljamo o delu tudi izven delovnega časa?
Kaj je negativna ruminacija in kakšne so njene posledice doma in na delovnem mestu?
Kaj lahko v organizaciji storimo, da bodo naši zaposleni doživljali manj negativne ruminacije, se lažje spočili in delali bolj zavzeto?

Ker posamezniki več kot tretjino svojega budnega časa porabimo za delo, skorajda ni presenetljivo, da so naše misli pogosto vezane ravno na delo. Čeprav je v nedavni preteklosti obstajala jasna meja med delom in zasebnim življenjem, so različni trendi pripomogli k temu, da je ta meja postopoma postala manj opazna¹. 

Veliko sprememb je s sabo prinesel razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije, ki nam v prvi vrsti omogoča, da delamo kjer koli in kadar koli. S tem imajo zaposleni večjo avtonomijo pri organizaciji dela ter prilagodljivosti delovnega časa (npr. fleksibilni delovni čas) in prostora (npr. delo od doma, hibridno delo). Poleg tega se zaposleni vse bolj pogosto soočajo z intenzifikacijo dela in potrebo po vključevanju v vedno več aktivnosti². 

Vztrajno negativno razmišljanje - o delu - podaljšuje učinke stresorja tako, da ohranja njegovo kognitivno predstavo in s tem občutek neobvladljivosti.

Intenzifikacija dela je običajno prepoznana po višjem delovnem tempu, krajših rokih in krajših odmorih³. Posledično veliko ljudi občasno še dodatno dela doma, zlasti zvečer, ko še odgovarjajo na e-pošto, pišejo poročila ipd. Nekateri ljudje poročajo, da se počutijo, kot da nikoli niso končali z delom. Njihove misli se tako vedno znova vračajo k temu, kaj vse imajo še za postoriti⁴. Tudi pritisk, ki narekuje, da se morajo zaposleni nenehno prilagajati in izobraževati, lahko spodbuja obremenjujoče razmišljanje o delu. Procesi tehnološkega napredka vodijo namreč v krajšanje življenjske dobe znanja zaposlenih, zato so zahteve po nenehnem učenju v sodobnih delovnih okoljih vse bolj prisotne³. 

Več v kategoriji Psihologija

Družba

Uredništvo HR&M

HR tehnologija: IKEA Slovenija kot primer dobre prakse pri uvedbi sistema za upravljanje zaposlenih

Družba

Uredništvo HR&M

Boljši odnosi, manj birokracije – ključ do visoke delovne uspešnosti

Družba

Uredništvo HR&M

Na kaj se bo HR osredotočil v letu 2025: Spreminjanje prioritet glede ugodnosti za zaposlene

Družba

Uredništvo HR&M

HR tehnologija: nasveti treh strokovnjakinj

Več člankov iz te kategorije