Družba

Ukrepi proti osamljenosti zaposlenih na delovnem mestu

Čas branja 11 min

Osamljenost na delovnem mestu predstavlja vse večji izziv, ki lahko negativno vpliva na zadovoljstvo, zavzetost in učinkovitost zaposlenih. Članek raziskuje vzroke osamljenosti, njen vpliv na posameznike in organizacije ter ponuja praktične rešitve za krepitev povezanosti med zaposlenimi.

Izvedeli boste:
Kako osamljenost vpliva na zaposlene in organizacijo?
Katere organizacijske prakse lahko zmanjšajo osamljenost?
Kako posamezniki lahko premagajo osamljenost?

Osamljenost na delovnem mestu je subjektivna izkušnja, ki se pojavi, kadar obstaja neskladje med posameznikovimi dejanskimi socialnimi odnosi in njegovimi potrebami ali željami po njih.1,2 Osamljenost ni odvisna zgolj od števila ljudi, s katerimi je posameznik v stiku. Osebe so lahko same, ne da bi se počutile osamljeno, ali pa se počutijo osamljeno, čeprav so obdane z drugimi.1 

Osamljenost je večdimenzionalni konstrukt, ki vključuje čustveno in socialno dimenzijo.3,4Socialna dimenzija osamljenosti se nanaša na občutek nezadostnega števila odnosov, čustvena dimenzija pa izhaja iz občutka nezadostne kakovosti teh odnosov.4 Na delovnem mestu je ta pojav pogosto povezan s:

Vpliv osamljenosti na zaposlene in organizacije

Osamljenost ima lahko resne posledice na zaposlene, saj je povezana z negativnimi učinki na duševno zdravje, vključno z depresijo, anksioznostjo in stresom.7,8 Poleg tega občutek osamljenosti zmanjšuje ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih.9 Zaposleni se ne počutijo povezani z drugimi, kar zmanjšuje njihovo motivacijo za sodelovanje pri skupinskih nalogah.10 Posledično se zmanjšujeta njihova produktivnost in splošna dobrobit.11,12

Osamljenost vpliva na duševno zdravje, ustvarjalnost, produktivnost in povečuje fluktuacijo zaposlenih.

Pomanjkanje socialne podpore v delovnem okolju pa ne vpliva zgolj na posameznike, temveč ima širše posledice za organizacijo kot celoto. Ker se osamljeni zaposleni pogosteje odločijo za menjavo delovnega mesta, lahko to vodi v povišano fluktuacijo in dodatne stroške zaradi procesa zaposlovanja novih kadrov in izgubo talentov.13 Osamljenost tako neposredno ogroža učinkovitost in uspešnost organizacije, kar poudarja potrebo po ukrepih za izboljšanje povezanosti in socialne podpore na delovnem mestu.

Koliko zaposlenih je na svojem delovnem mestu osamljenih?

Osamljenost na delovnem mestu je problem, ki je bil splošno preučen po svetu, vendar so podatki o razširjenosti osamljenosti še vedno pomanjkljivi.14 Raziskava, izvedena v Združenem kraljestvu, je pokazala, da se na delovnem mestu pogosto osamljeno počuti 10 % zaposlenih.15 Podobno je tudi v Sloveniji − osamljenost na delovnem mestu je velik, a premalo raziskan problem. Zato sva s kolegom izvedla študijo,16 katere cilj je bil ozavestiti javnost o razširjenosti osamljenosti med slovenskimi zaposlenimi.

V Sloveniji o delovni osamljenosti poroča 24 % zaposlenih, izjemno osamljenih je 4 % zaposlenih.

Ker v Sloveniji pred tem še ni bilo validiranega pripomočka za merjenje osamljenosti na delovnem mestu, sva v raziskavi prevedla in priredila lestvico osamljenosti pri delu (Loneliness at Work Scale).17 Raziskava je zajela 439 zaposlenih, starih od 22 do 69 let. Rezultati so pokazali, da je bilo osamljenih na delovnem mestu 23,7 % udeležencev, 3,9 % udeležencev pa je bilo izjemno osamljenih.16 Ti podatki poudarjajo potrebo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju rešitev za zmanjšanje osamljenosti na delovnem mestu.

Katere lastnosti NISO pomembne pri pojasnjevanju osamljenosti na delovnem mestu?

Osamljenost je subjektivna izkušnja,1 zato spol ali starost zaposlenega ne vplivata bistveno na zaznavanje kakovosti socialnih odnosov. Starost zaposlenih ne napoveduje njihove zmožnosti vzpostavljanja socialnih vezi, ki bi vodile do občutka socialne vključenosti v organizaciji.16 Podobno nepomemben dejavnik je tudi velikost organizacije. Posameznikova izkušnja osamljenosti ni odvisna od števila sodelavcev, s katerimi si deli delovni prostor, ampak od kakovosti stikov, ki jih vzpostavi.16,18 

Poleg tega osamljenost na delovnem mestu ni povezana s podporo izven delovnega mesta. Najina raziskava16 je pokazala, da med zaposlenimi v partnerskem razmerju ter tistimi brez partnerja ni pomembnih razlik v doživljanju osamljenosti na delovnem mestu. Čeprav partnerji drug drugemu pogosto nudijo čustveno oporo,19 to ne zmanjšuje občutka osamljenosti v delovnem okolju. Gre za posledico narave delovne osamljenosti, ki se razlikuje od splošne osamljenosti.17 Partnerji pogosto niso prisotni v isti organizaciji, zato zaposleni iščejo socialno in čustveno oporo pri sodelavcih ali nadrejenih, ki lahko ponudijo konkretne rešitve za delovne izzive.

Posameznikova izkušnja osamljenosti ni odvisna od števila sodelavcev, s katerimi si deli delovni prostor, ampak od kakovosti stikov, ki jih zaposleni vzpostavi.

Čeprav svojci prispevajo k splošnemu duševnemu zdravju in čustveni dobrobiti posameznika, je njihov vpliv predvsem omejen na kontekste zunaj delovnega okolja.20 Tako se oseba lahko počuti osamljeno v delovnem okolju, čeprav so njene potrebe po medosebnih stikih v drugih življenjskih kontekstih zadovoljene.21

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije