Umetna inteligenca prinaša velike spremembe na področju delovnih mest, vendar je ključnega pomena, da ob tem ne pozabimo na moč človeške ustvarjalnosti. Uspešna podjetja prihodnosti bodo tista, ki bodo znala povezati tehnologijo z edinstvenimi sposobnostmi svojih zaposlenih in ustvariti okolje, kjer bosta UI in človeška inovativnost delovali z roko v roki.

Izvedeli boste:

Kako umetna inteligenca vpliva na homogenizacijo kreativnih vsebin?

Katere strategije lahko uporabite za krepitev inovativnosti v dobi UI?

Kako lahko organizacije uravnotežijo uporabo UI in ohranijo človeško ustvarjalnost kot ključni vir inovacij?

Če je še desetletje nazaj veljalo splošno prepričanje, da bo umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) najbolj vplivala na avtomatizacijo predvsem bolj »fizičnih«, manj kvalificiranih delovnih mest, kot so robotizacija dela v tovarnah, vožnja tovornjakov in podobno, lahko v zadnjem času vsi skupaj opazujemo, da je realnost nekoliko drugačna. Danes UI hitro prevzema tudi naloge, ki so bile prej rezervirane za visoko strokovna delovna mesta, kjer se zahteva tudi kreativnost. A vsaj ta trenutek je skrb, da bodo »stroji« popolnoma prevzeli nadzor nad človeško kreativnostjo in delovnimi mesti, morda pretirana. Trenutne omejitve UI glede kreativnosti so še vedno očitne.

Yuval Noah Harari, zgodovinar, filozof in avtor več svetovnih knjižnih uspešnic, ugotavlja, da UI ni ustvarjalna v enakem smislu kot ljudje. Lahko kombinira obstoječe informacije in generira nove kombinacije, ni pa sposobna tvoriti popolnoma novih in izvirnih idej. 

Temu pritrjuje tudi Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, kjer razvijajo danes najbolj poznano in razširjeno orodje generativne umetne inteligence, ChatGPT. Čeprav je ChatGPT izjemno zmogljiv pri obdelavi velikih količin podatkov in ustvarjanju novih kombinacij na podlagi obstoječih informacij, ji še vedno manjka ena ključna komponenta: ustvarjanje povsem novih konceptov, ki so izvirni in unikatni, saj njeno delovanje temelji predvsem na podatkih, ki so že bili obdelani v preteklosti.

Kot poudarja Sam Altman, bo potrebnih še več let razvoja, preden bo UI sposobna prave transformacijske kreativnosti​.

V tem kontekstu se zdi oznaka Noama Chomskega, priznanega filozofa, ki je umetno inteligenco (na primer ChatGPT) označil kot »visokotehnološki plagiat«, kar na mestu. V njegovem pogledu UI ne ustvarja resnično novih vsebin, temveč preprosto reciklira in kombinira že obstoječe podatke, kar pa ne more biti enakovredno resnični kreativnosti.

Pri katerih kreativnih nalogah si torej lahko in pri katerih si − ta trenutek − ne moremo pomagati z umetno inteligenco?

Za lažjo opredelitev glede vprašanja kreativnosti in umetne inteligence si lahko pomagamo s teorijo Margaret Boden, ki loči tri vrste kreativnosti. To so:

• kombinatorna kreativnost − vključuje združevanje že znanih idej v nove kombinacije;
• raziskovalna kreativnost −  združuje raziskovanje konceptualnih prostorov, kjer se ustvarjajo nove ideje znotraj obstoječih okvirjev in pravil; 
• transformacijska kreativnost − označuje preseganje teh omejitev in ustvarjanje popolnoma novih konceptov, ki predhodno niso obstajali.

Generativna UI je zelo učinkovita pri prvih dveh oblikah. Na podlagi obdelave ogromnih količin podatkov lahko ustvari nove kombinacije idej ali raziskuje možnosti znotraj znanih okvirjev. Na primer, ChatGPT lahko hitro ustvarja besedilne odgovore ali rešitve, ki temeljijo na vzorcih iz preteklih podatkov. Vendar pa ne more preseči teh omejitev, saj nima globokega razumevanja sveta in ne more ustvariti povsem novih, prelomnih idej. Kot poudarja Altman, bo potrebnih še več let razvoja, preden bo UI sposobna prave transformacijske kreativnosti​.

Več v kategoriji Družba

Družba

Uredništvo HR&M

Umetna inteligenca: Ali je vaš novi zaposleni “deepfake”?

Družba

Uredništvo HR&M

Organizacijska kultura: kako so jo zgradili v Microsoftu

Enej Gradišek

Agilnost: Stanje v Sloveniji in prihodnji trendi

Pravo in davki

Nejc Humar

Zaposlovanje invalidov: Kakšne so spodbude za delodajalce?

Več člankov iz te kategorije