Urejanje novih razmerij
Čas branja 2 minKazalec uspešnosti niso bilance stanja, mnogo resničnejša pokazatelja sta energija organizacije in način njenega upravljanja, so besede Garryja Jacobsa, izvršnega direktorja Svetovne akademije znanosti in umetnosti. Njegove besede so si namreč sposodili pri letošnjem projektu nacionalnega merjenja organizacijske energije v slovenskih podjetjih in organizacijah. Da smo te besede dali na naslovnico revije, ki se tokrat posveča vprašanjem urejanja delovnih razmerij, ni naključje. Najsi tema delovnih razmerij zveni duhamorno v primerjavi z razpravo o mehkih temah, kot so raznolikost, uresničevanje idej in inovativni pristopi, zavzetost, zadovoljstvo, voditeljstvo, vrednote organizacij oziroma podjetij ipd., je z vsemi naštetimi neposredno povezana in neizogibna.
Vprašanjem učinkovitega urejanja delovnih razmerij bi se lahko posvečali s posebno redno revijo. Toliko vprašanj se vedno znova odpira in zapira. Ko govorimo o izzivih spreminjajoče se družbe, blaznega tempa tehnološkega napredka, ki omogoča nove oblike dela, pogosto v razpravah pozabljamo, da bi temu moral vsaj s približno enakim tempom slediti tudi delovnopravni okvir in z njim povezani zakoni in drugi okviri. Seveda to, kot prvo, ni zanimivo in aktualno, če nisi pravnik po stroki, kot drugo, ni inspirativno, kreativno in ne predstavlja gonila napredka podjetja (vsaj ne na prvi pogled). Zanimivo postane, ko pride do težav in kršitev. Tako na strani delodajalca kot delojemalca. Težav, kršitev in dilem je vedno več. Hkrati tudi novih možnosti oblik dela. Tako kot na eni strani delavci, ki si želijo pripadnosti in stalnega dela pri delodajalcu, želijo imeti varnost, si danes kar nekaj ljudi želi svobodnih oblik delovnega razmerja brez omejevanja delovnega in prostega časa. Tudi delodajalci si še vedno želijo pripadne zaposlene, ki bodo dihali s podjetjem vsaj v času delovnika. Koliko je teh, je odvisno od industrije. Hkrati želijo imeti neodvisne in samostojne posameznike, ki jim je pomembnejše ustvarjanje in uresničevanje lastnih potencialov, kot pa izpolnjevanje kvote in prisotnost v pisarni. Niso vse oblike primerne za vsako organizacijo in vsakega zaposlenega.
V tej številki revije smo zbrali nekaj aktualnih pogledov in nasvetov, ki se nanašajo na reševanje delovnopravnih vprašanj in novih oblik dela, razumevanje širšega konteksta družbe, v katerem se vse to pojavlja. Pri vseh tovrstnih člankih pa bralec ne more mimo psihološkega dejavnika, ki je vedno prisoten in neizogiben. Tako kot delovnopravna razmerja. Zato se na koncu vrnemo nazaj na energijo organizacije. A tudi ta ne more biti produktivna brez temeljnega spoštovanja zakona, posameznika in razumevanja novih imperativov družbe. Pa naj gre za državni pravni aparat in slovensko družbo ali malo podjetje.
Saša Mrak
odgovorna urednica
