Z mentorstvom do raznolikih in vključujočih delovnih okolij
Čas branja 12 minRaznolikost, vključenost in enakovrednost v delovnem okolju povečujejo zavzetost, inovativnost in agilnost. Ena najučinkovitejših metod za njihovo krepitev je mentorstvo, v katerem vlada zaupanje in ki vse zaposlene povezuje v skupnem učenju, rasti in želji po nenehnem razvoju in dvigovanju pričakovanj.
Različne študije kažejo, da raznolikost, v povezavi z vključenostjo in enakovrednostjo, v delovna okolja prinaša socialne, organizacijske in finančne koristi. Širok nabor idej in pogledov vodi v večjo inovativnost, učinkovitost in boljši, trajnostni rezultat. Nedavna študija S&P je pokazala, da so podjetja, ki so med zadnjo finančno krizo podvojila raznolikost in vključenost, poslovala štirikrat bolje od manj vključujočih, sorodnih podjetij. Kar kaže na njun vliv, na krepitev odpornosti organizacij in boljšo odzivnost v kriznih obdobjih. Raznoliko in vključujoče delovno okolje je tudi pomembna konkurenčna prednost pri privabljanju talentov, saj je za skoraj 70 % iskalcev zaposlitve med najpomembnejšimi dejavniki pri izbiri delodajalca.1 Kultura raznolikosti postaja ključna vrednota, odprtost, razumevanje in spoštovanje raznolikosti ter ustvarjanje vrednosti na njeni osnovi pa blagovna znamka ozaveščenih voditeljev.
Kako v organizacijah spodbujati raznolikost, vključenost in enakovrednost
Raznoliki timi so dokazano bolj inovativni, sprejemajo boljše odločitve in so uspešnejši tako od posameznikov kot od homogenih ekip. Vse več organizacij uspešnost poslovanja tesno povezuje z raznolikostjo in vključenostjo in vanju načrtno vlaga. Tudi tako, da zaposlujejo vse bolj raznolike sodelavce in sočasno ustvarjajo okolje, v katerem so vsi dobrodošli, slišani, enakovredno sodelujejo pri odločanju in imajo enake možnosti razvoja in napredovanja. Pri tem si pomagajo z različnimi izobraževanji, treningi o nezavedni pristranskosti, programi za privabljanje talentov, ciljnim rekrutiranjem in drugimi pristopi za razumevanje, sprejemanje in spoštovanje raznolikosti. Kljub koristim se tovrstni pristopi pogosto izkažejo za premalo učinkovite, predvsem zaradi
- nezadostne podpore vodstva,
- nevključevanja predstavnikov skupin, ki jih programi nagovarjajo. Ali, kot smo slišali na letošnjem Slovenskem kadrovskem kongresu: če želiš spodbujati medgeneracijsko sodelovanje, morajo biti v delovnem okolju zastopane vse generacije,
- obveznega sodelovanja zaposlenih v različnih programih, zaradi česar udeleženci njihovih vsebin ne ponotranjijo in
- neustreznega komuniciranja.
Sprejemanja raznolikosti in razumevanja pomena vključenosti se najbolje naučimo v odnosih kjer vlada zaupanje.
Za veliko bolj uspešno se je izkazalo mentorstvo. Številne, javno dostopne raziskave kažejo, da mentorstvo povečuje zastopanost pripadnikov manjšin in spregledanih skupin na vodstvenih položajih, pozitivno vpliva na njihovo napredovanje in zmanjšujejo njihove odhode. Študija, objavljena v Harvard Business Review je pokazala, da mentorski programi zastopanost različnih manjšin in žensk v vodstvenih ekipah povečajo za 9–24 %.2
Zakaj je mentorstvo bolj uspešno od ostalih pristopov?
Sprejemanja raznolikosti in razumevanja pomena vključenosti se najbolje naučimo v odnosih, kjer vlada zaupanje. Kakršni so mentorski odnosi, ki gradijo na avtentičnosti posameznikov in v katerih smo vsi lahko taki, kot smo. Mentorstvo krepi medkulturne kompetence s pomočjo katerih razumemo in posledično lažje premoščamo medsebojne razlike in jih spreminjamo v prednosti. Uspešno nagovarja karierne izzive in možnosti spregledanih skupin, ker ustvarja varen prostor, v katerem se lahko posamezniki osredotočajo na lasten razvoj, sprejemajo tveganja, delajo napake, raziskujejo različne možnosti, pokažejo svoje talente in sposobnosti vedoč, da je njihova edinstvenost opažena. Počutijo se cenjene in spoštovane kot pomemben člen organizacije, zaradi česar več in bolje ustvarjajo.
Mentorstvo se lahko razvija samo v okolju z razvito mentorsko kulturo, ki v središče postavlja zaposlene, njihovo zadovoljstvo in nenehen razvoj. Tesni, kolegialni in na zaupanju temelječi odnosi so pravilo in ne izjema. Prisotna je stalna medsebojna interakcija na vseh ravneh, ne glede na formalne vloge in ravni odločanja. Na ta način se sodelavci med seboj bolje spoznajo ter se znebijo stereotipov in predsodkov. Za učinkovito mentorstvo so potrebni:
- mentorski programi, med katerimi nekateri neposredno nagovarjajo izzive spregledanih skupin,
- širši nabor mentorjev in mentorirancev,
- združevanje posameznikov v čim bolj raznolike mentorske pare in mentorske skupine s ciljem, da vsak posameznik dobi mentorja, ki mu bo pomagal odkriti in razvijati njegove potenciale ter dosegati osebne in profesionalne cilje,
- spodbujanje zaposlenih, da si mentorje in mentorirance iščejo izven svojih krogov, tudi med pripadniki drugih skupin.