HRM

Zakaj bi si vzeli čas za kompleksnejše raziskave?

Čas branja 11 min

Cilj prispevka je spodbuditi poslovni svet k sodelovanju pri kompleksnejših raziskavah in osvetliti prispevke takšnih raziskav za organizacijske prakse. Na konkretnih primerih prikaževa raziskave, ki prispevajo k reševanju poslovnih problemov in zmanjšujejo razkorak med teorijo in prakso. 

Izvedeli boste:
Kakšni so učinki dolgoročnega sodelovanja raziskovalcev in organizacije?
Katero raziskavo izbrati, da boste dobili relevantne rezultate?
Kaj vse zajema sodelovanje z raziskovalci pri kompleksnih raziskavah?

Raziskovalci pogosto slišimo stališča v smislu »Pa ne še ena anketa!« ali »Nimamo časa, da nam boste z rezultati povedali nekaj, kar tako ali tako že vemo.« Sodelovanje akademskega in poslovnega sveta se zaplete že pri razmeroma preprostih, enkratnih raziskavah počutja pri delu ali ocenjevanja delovnih pogojev. Kompleksnejših raziskovalnih načrtov, ki v sodobnih raziskavah organizacijskega vedenja postajajo zlati standard in v tujini prevladujejo, pa pri nas praktično ni. 

Pri kompleksnejših raziskavah gre praviloma za to, da podjetje skupini raziskovalcev z univerz omogoči dostop do zaposlenih in zbiranje podatkov večkrat, v daljšem časovnem obdobju, z uporabo različnih metodoloških pristopov in ob upoštevanju različnih perspektiv (npr. zaposleni, vodje, timi). Enkratno zbiranje podatkov pri tem predstavlja zgolj prvi korak in začetek dolgoročnega sodelovanja. 

Učinki dolgoročnega sodelovanja na praktičnem primeru

Profesorica s Harvardske poslovne šole je pred leti sodelovala z velikim ameriškim svetovalnim podjetjem, v katerem so imeli zaposleni naporen, dolg in nepredvidljiv delovnik. Svetovalci so bili cel dan, tudi ko niso bili v službi, »prilepljeni« na telefone, da bi se hitro odzvali na sporočila strank, delali so tudi ob večerih in koncih tedna (v opisanem se morda najdete tudi vi). 

V več mesecev trajajoči raziskavi je bil vsak od članov svetovalnega tima »prisiljen« vzeti en delovni dan premora. Ta dan je bil napovedan vnaprej in ostali člani tima so bili s tem seznanjeni in tako tudi načrtovali svoj prosti dan. Najprej je sodelovalo le nekaj timov, postopoma pa se jih je v raziskavo vključilo vedno več. 

V naslednjih ponovitvah raziskave so si namesto celega dne svetovalci vzeli prost večer od 18. ure naprej. Učinki ukrepa »predvidljivega prostega časa« so bili zgovorni. Po zaključku raziskave je bilo 72 % sodelujočih zadovoljnih z delom (pred raziskavo 49 %), 54 % jih je bilo zadovoljnih z ravnovesjem med delom in družino (prej 38 %). 74 % jih je menilo, da tim dela vse, kar je mogoče, da bi bil uspešen (prej 51 %). Sodelovanje se je nadaljevalo naslednja štiri leta.1

Pri kompleksnejših raziskavah podjetje skupini raziskovalcev iz univerz omogoči dostop do zaposlenih in zbiranje podatkov večkrat, v daljšem časovnem obdobju, z uporabo različnih metodoloških pristopov in ob upoštevanju različnih perspektiv.

Opisani primer prikazuje, kako k raziskovanju v organizacijah pristopamo raziskovalci družboslovnih znanosti, hkrati pa predstavlja kompleksnejši raziskovalni načrt. Raziskavo običajno zasnujemo tako, da nek organizacijski problem skušamo preslikati v raziskovalni problem in vrsto domnev. Za tem zberemo podatke med zaposlenimi, jih analiziramo in preverjamo ustreznost domnev. Iz rezultatov oblikujemo rešitve za poslovni svet, ki so podprte z dokazi (angl. evidence-based practice), kar pomeni, da priporočila temeljijo na verodostojnih, objektivnih in veljavnih raziskovalnih načrtih.2 

Ustreznost takšnih priporočil je sorazmerna s kompleksnostjo raziskave. V zgornjem primeru so raziskavo najprej izvedli zgolj na nekaj timih. To je omogočilo primerjavo stanja prej in potem pri skupini, ki si je vzela prost dan, hkrati pa tudi primerjavo s kontrolno skupino, ki prostega dne ni imela. Če primerjave s kontrolno skupino ni, potem ne moremo trditi, da smo želene učinke - v zgornjem primeru zadovoljstvo, ravnovesje - dosegli prav s predlaganim ukrepom, spremembo. 

Izvedba kompleksnejše raziskave v podjetju tako daje vzajemne koristi in jasnejša ter bolj usmerjena priporočila glede delovne uspešnosti, počutja in različnih vedenj zaposlenih. 

Kako zmanjšujemo razkorak med teorijo in prakso? 

Raziskovalci se na sestankih s sodelavci in na konferencah redno pogovarjamo, kako okrepiti sodelovanje s poslovnim svetom in kako pogosteje obravnavati tiste izzive, ki so pomembni organizacijam.3 Razpravljamo tudi o načinih, na katere lahko približamo rezultate znanstvenih raziskav HR in drugim strokovnjakom. 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije