Šole vodenja: ključ do uspeha in trajnostne rasti
Čas branja 11 minVodenje podjetij v sodobnem svetu se neprestano spreminja in zahteva prilagoditev novim izzivom. Preverili smo, kako vodstvene sposobnosti vodij zaznavajo tisti, ki jim pomagajo pri razvoju kompetenc, in kako se tega sistematično lotevajo v podjetjih. Dobre prakse vodstvenih akademij sta z nami delili podjetji Medis in Hisense Gorenje Europe.
Vloga vodje je ključna v spreminjajočem se svetu. Vodje morajo ustvariti varno okolje za inovacije, učenje iz napak, stalno izboljševanje ter sodelovanje med oddelki in organizacijo. Vendar se po izkušnjah Maje Remic, strokovnjakinje na področjih vodenja, razvoja zaposlenih ter sprožanja in upravljanja sprememb iz podjetja Leadbacker, vodje pogosto ne zavedajo svojih pomanjkljivosti ali potencialnih talentov. Po njenem mnenju je v Sloveniji kultura povratnih informacij, transparentnosti ter neprestanega učenja relativno slabo razvita. Maja Remic navaja primer, ko je le 36 % anketirancev na konferenci ADMA 2023 izrazilo mnenje, da je njihova organizacija v območju učenja. »To je zgovoren podatek glede na izzive, s katerimi se podjetja soočajo,« poudarja Remic, ki s platformo Leadbacker organizacijam pomaga graditi kulturo neprestanega učenja ter razvijati zavzetost in sodelovanje med ljudmi. Podjetja s platformo dobijo vpogled, pri katerih vodstvenih kompetencah in veščinah se izkazujejo največje priložnosti za izboljšanje, in na podlagi teh podatkov bolj ciljano definirajo razvojne aktivnosti ter nato tudi merijo napredek posameznikov.
Fokus je na ključnih zaposlenih
Odločitev, da podjetja to potrebujejo, se običajno zgodi, ko izzivi, kot so izgubljanje tržnega deleža, nizka produktivnost, pomanjkanje inovativnosti ali visoka fluktuacija, zahtevajo drugačno, agilnejše delovanje, opaža Remic. Za učenje, vpeto v vsakodnevno delo, so po njenem mnenju ključni vodje, saj se kultura in principi vodenja najbolj učinkovito oblikujejo od zgoraj navzdol. »Fokus je na ključnih zaposlenih - vodjih, talentih in odgovornih za organizacijski razvoj - kot najpomembnejših kreatorjih zavzetosti zaposlenih ter uvajanja sprememb, pri čemer se vključuje vse ali večino zaposlenih, ki prispevajo svoj glas,« pravi Maja Remic.
Odločitev, da podjetja potrebujejo kulturo učenja, se običajno zgodi, ko izzivi, kot so izgubljanje tržnega deleža, nizka produktivnost, pomanjkanje inovativnosti ali visoka fluktuacija, zahtevajo drugačno, agilnejše delovanje.
Na splošno v Leadbackerju pri slovenskih vodjih opažajo tri večja področja priložnosti za izboljšanje. V prvo kategorijo spada sposobnost samorefleksije, ki je povezana s sprejemanjem povratne informacije ter izhodiščem za individualni razvoj. V drugo kategorijo spada (pre)nizko vključevanje sodelavcev v proces odločanja, ki je eden od temeljev za grajenje zaupanja in posledično zavzetosti. V tretjo kategorijo pa bi uvrstili prepoznavanje dosežkov v obliki pohval in podajanje povratne informacije na opravljeno delo, s katerim vodja razvija sodelavce. »Skupni imenovalec vseh treh je kolektivno najlažje spremeniti s sistematičnim vpeljevanjem kulture neprestanega učenja preko povratne informacije, za kar je ključno, da imamo integrirana digitalna orodja, ki podpirajo avtonomnost,« pojasnjuje Remic.
Na drugi strani so slovenski vodje v primerjavi s tujimi bolj tekmovalni, vztrajni in delavni, njihove pozitivne lastnosti opaža sogovornica. A opozarja, da se te, ko so pretirane, lahko hitro nagnejo v negativno smer, ki vodi v nesodelovanje, neprilagodljivost in mikro menedžment.
»Najbolj učinkovito bomo lahko vplivali na razvoj sposobnosti vodenja tako, da bomo z jasno definiranimi standardi opredelili, kaj se na področju vodenja od vodij pričakuje. S povratnimi zankami zagotovimo, da vodenje postane vidno in merljivo ter na ta način osnova za samorefleksijo in nadaljnji individualni razvoj. Skozi različne aktivnosti posameznik lahko kreira individualno prilagojeno razvojno pot in skozi rezultate v času spremlja, kako drugi, njegovi deležniki, vidijo napredek v vsakodnevnem delovanju,« svetuje Remic.