Prakse

Kaj nas uči generacija Z o skrbi za duševno zdravje

Čas branja 10 min

Skrb za zaposlene in dobro počutje je tema, okoli katere se vrtijo tako sredstva kot tudi kadrovske strategije večine podjetij, ki razumejo, da se je pristop po letu 2020 spremenil za vedno. Podjetja danes razumemo, da na poti uspeha in rasti niso pomembni samo kompenzacija, dodatki ter ugodnosti, ampak tudi dobro počutje na delovnem mestu.

Izvedeli boste:
Zakaj je skrb za duševno zdravje in dobro počutje ključna pri generaciji Z.
Kako lahko podjetja celostno pristopijo k oblikovanju programov za dobro počutje.
Kakšno vlogo imajo pri tem vodje – in kako smo jih v MESI-ju usposobili za ta izziv.

Dobro počutje se lahkoequation.pdf definira s tremi elementi, in sicer s fizičnim dobrim počutjem, kar se kaže v dobri fizični pripravljenosti in brez duševnih bolezenskih znakov, psihološkim dobrim počutjem, kar se odraža v visoki stopnji delovne zavzetosti in smiselnosti pri samem delu, ter tretjim, v socialnem dobrem počutju, ki pa se kaže pri posamezniku v razumevanju kakovosti odnosa zaposlenega s sodelavci in sodelavkami ter drugimi ekipami in skupnostmi. 

Poleg tega Gallup equation_1.pdf navaja še:

Pri tem se mi utrne misel, da gre pri splošnem dobrem počutju zaposlenega v grobem tudi za zadovoljevanje potreb, ki jih veleva že Maslowa hierarhija potreb. In tako kot pri tej teoriji, tudi pri dejavnikih za dobro počutje velja, da ko so vsi kriteriji izpolnjeni, lahko zaposleni pri svojem delu izraža najvišjo mero zadovoljstva. S tem pa se kažejo tudi pripadnost k podjetju, efektivno delo z dobrimi rezultati, prispevki za boljše počutje na delovnem mestu in splošno zadovoljstvo. 

Z visoko stopnjo zadovoljstva zaposlenih zmanjšujemo tudi možnost za odhod zaposlenih in posledično tudi znanja, ki ga je zaposleni tekom dela uspešno pridobival. Skrb za zdravje in ozaveščanje o psihološkem zdravju zaposlenih je ena izmed dolgoročnih naložb za psihološko blagostanje zaposlenih. 

Kaj, poleg skrbi za dobro počutje, še vpliva na psihološko blagostanje? 

Ljudje oziroma zaposleni v organizacijah čutijo psihološko blagostanje, kadar dosegajo osebnostno rast, kar se kaže v odprtosti za nove izkušnje, sprejemanju vse večji izzivov in realiziranju svojih potencialov equation_2.pdf. Dober vpliv imajo tudi vzpostavljeni pozitivni medosebni odnosi, ki se kažejo v naklonjenem in sodelovalnem odnosu, ustrezni komunikaciji s sodelavci in nadrejenimi ter sprejemanju in pravočasnem prilagajanju na spremembe. 

Zdravje ni le sadje v kuhinji. Dobro počutje se začne pri odnosih, komunikaciji in tem, kako dobro spiš iz nedelje na ponedeljek.

Z odsotnostjo nevarnosti pri delu, z ustrezno ergonomsko opremo, primerno svetlobo, temperaturo, ravnjo hrupa in kakovostjo zraka pripomoremo k prijetnemu okolju za delo, kar je prav tako zelo pomembno. Ne smemo pa pozabiti niti na del, ki je eksistencialno pomemben: plača zaposlenega, ki je pravočasna, poštena in omogoča tudi variabilno nagrajevanje, kar pripomore k motivaciji zaposlenega. 

Generacija Z in dobro počutje na delovnem mestu

O generaciji Z (v nadaljevanju: Gen Z) smo že veliko prebrali. Z radovednostjo smo čakali dan, ko se bo ta generacija pričela uspešno integrirati v naš delovni vsakdan. S teorijami, anketami in izkušnjami smo kadrovski strokovnjaki vedeli, da nas čakajo korenite spremembe znotraj poslovanja in delovanja z namenom zadrževanja mladih in znanja željnih posameznikov in talentov. 

S preučevanjem in deljenimi izkušnjami delodajalcev smo prišli do veliko informacij, kako lahko pri mladih, pripadnikih generacije Z, delujemo in skrbimo za njihovo splošno zadovoljstvo. Odprli pa so tudi nove poglede na skrb za zaposlene in tako z njihovim načinom dela pričeli malo revolucijo na področju skrbi za dobro počutje na delovnem mestu. 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije