Kako izkoristiti študentsko delo za navduševanje mladih?
Čas branja 5 minDelodajalcem prinaša vključevanje mladih v delovne procese že v času njihovega (srednješolskega) izobraževanja številne prednosti, z vidika vsesplošnega pomanjkanja kadrov in demografskih izzivov, pa pravzaprav že nujo. Generacije so vse manjše. Kako, torej, navdušiti mlade?
Včasih je bilo »v eni generaciji 33 tisoč otrok, zdaj jih je 17 tisoč« (Dakić 2024). To pomeni, da z mladimi, ki prihajajo na trg dela, ne uspemo več nadomestiti niti manjka zaradi upokojevanja. Zato je vsak mlad, ki prestopi vrata naše organizacije, dragocen, čeprav nas morda zaradi drugačnih pričakovanj o svoji karierni poti postavlja pred nove izzive.

Novodobne oblike dela, priložnosti izven meja matične države in nenehno spreminjajoč se trg dela že nekaj časa naznanjajo tudi potrebo po drugačnih, predvsem pa bolj dolgoročnih pristopih h kadrovanju oz. navduševanju bodočih sodelavcev. Medsebojno spoznavanje delodajalcev in potencialnih novih sodelavcev preko študentskega dela nudi prav to – priložnost za implementacijo dolgoročnega sistema kadrovanja.
Študentsko delo je prednost za delodajalce in mlade
Študentsko delo v Sloveniji poznamo kot sistem začasnega in občasnega dela mladih (dijakov in študentov). Čas počitnic je obdobje, ko se pokažejo najbolj očitne prednosti študentskega dela za obe strani, delodajalce in mlade. Delodajalci se soočajo z izzivi nadomeščanja odsotnih zaposlenih zaradi dopustov, hkrati pa je čas počitnic za mnoge tudi glavna sezona, s povečanim obsegom dela in potrebo po dodatnih »pridnih rokah in glavah«.
Preberite tudi članek Kako problematična je v resnici generacija Z?
Na drugi strani imajo mladi med počitnicami več časa in z veseljem poprimejo za delo, pridobijo izkušnje ter zraven še zaslužijo. Dijaki, sploh tisti z manj razvitimi poklicno specifičnimi kompetencami, najpogosteje opravljajo enostavna dela, ki se jih lahko hitro priučijo, a že naslednje leto bodo lahko opravljali tudi nekoliko zahtevnejša dela, zato jim dajte priložnost.

Kdaj imajo mladi čas za študentsko delo?
Od študentov bolonjski sistem študija z obveznimi predavanji in vajami, semestrsko razporejenimi predmeti in več samostojnega dela v obliki seminarskih nalog čez leto zahteva bolj skrbno načrtovanje priložnosti za študentsko delo. Pogosto lahko delajo ravno v času, ki je manj ugoden za redno zaposlene, t.j. popoldne, zvečer, čez vikende - in si tako tudi tekom leta pridobivajo izkušnje in dodaten zaslužek.
Preberite tudi članek Ste delodajalec po meri mladih?
Opažamo tudi, da študenti prvih letnikov delajo manj ter opravljajo manj zahtevna dela, saj se šele privajajo na nov sistem ter večjo količino informacij, zato potrebujejo spočit um. Toda starejši kot so, bolj strateško izbirajo dela – poleg urne postavke postaja ključno, kaj in za koga bodo delali. Pogosteje iščejo priložnosti, ki bodo obogatile njihov življenjepis, jim omogočile, da študijske vsebine povežejo s prakso, razvijajo kompetence (tudi take, ki jih med študijem ne) in spoznavajo delodajalce, kjer se bodo po zaključku izobraževanja lahko tudi zaposlili.
Ali počitniško delo lahko vodi v zaposlitev?
Počitniško delo je torej dober način, da delodajalci spoznajo mlade, ki bi jih tudi med letom občasno povabili na študentsko delo, opravljanje prakse, reševanju praktičnih izzivov v obliki projektnih/seminarskih nalog in ob zaključku izobraževanja tudi redno zaposliti.
Na e-Študentskem Servisu delodajalce spodbujamo, da omogočijo pridobivanje prvih delovnih izkušenj tudi mladoletnim (od 15. leta dalje), saj je ponudba del zanje tudi med počitnicami manjša. Čeprav so dijaki motivirani za delo, pogosto ne dobijo priložnosti. In kaj lahko doprinesejo mlajši dijaki? Med delodajalci, ki so mladoletnim dijakom letošnje poletje omogočili opravljanje počitniškega dela, je kar 88 % takih, ki so bili z njimi zadovoljni (e-Študentski Servis, 2024, Anketa med delodajalci o mladoletnih dijakih in tujih dijakih in študentih).
Preberite tudi članek Kako generacija Z spreminja tudi pričakovanja starejših sodelavcev
O izzivih pri delu z njimi (prekomerna uporaba telefona, neodgovornost, zagotavljanje mentorstva in potreba po več nadzora, slabše razvite komunikacijske veščine in delovne navade …) pa je poročala polovica delodajalcev. Morda so dijaki res manj samostojni pri delu in jim je treba na začetku posvetiti več časa, vendar se samostojnosti in delovnih navad lahko priučijo le z izkušnjami in s pomočjo vas, delodajalcev.
Delodajalci, vplivajte na mlade!
Kot kažejo izkušnje iz prakse, se dijaki radi vračajo nazaj k istemu delodajalcu več let zapored. Morda si lahko vzamete zanje še malce več časa, organizirate dan, namenjen spoznavanju različnih oddelkov, delovnih mest in nalog, ter jih navdušite za področje dela, ki ga prej sploh niso poznali oz. so si ga napačno predstavljali. Tako lahko posredno vplivate na izobraževalno pot mladih in jih usmerite v smeri študija glede na potrebe vaše organizacije.
Delodajalci z omogočanjem delovnih izkušenj pozitivno vplivate tudi na karierni razvoj mladih in jim pomagate, da razvijajo svoje talente, spoznavajo poklicne interese ter svet dela ter tako olajšate njihov prehod v prvo redno zaposlitev, kar je potrdila tudi raziskava Ninamedia (2022).
Preberite tudi članek Generacija Z: Nenavadna študentska dela in sanjski poklici mladih
Ko mladi preizkušajo različna dela in delodajalce, dobivajo vse boljšo podobo želene karierne poti. Kot povedo mladoletni dijaki, ki so letos opravljali študentsko delo, pa se z delom učijo tudi ustrezne komunikacije, potrpežljivosti, prilagodljivosti, odgovornosti, timskega dela ter organizacije časa (e-Študentski Servis, 2024, Anketa med mladoletnimi dijaki) – torej vseh ključnih stvari, ki jih delodajalci od mladih na koncu tudi pričakujemo.
Kaj pa tuji dijaki in študenti, lahko opravljajo študentsko delo?
Še ena kategorija spregledanih mladih so tuji dijaki in študenti. V Sloveniji študentsko delo opravlja že okrog 10.000 tujih študentov in dijakov, medtem ko tuji državljani na rednem trgu dela predstavljajo že skoraj 16% delovno aktivnega prebivalstva. V Sloveniji je na različne programe izobraževanja in usposabljanja vpisanih vse več tujcev.
Med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje študentskega dela, jih na e-Študentskem Servisu dela približno 8.000. Delodajalci jih v večini pohvalijo kot delovne in motivirane, kot največji oviri pa v določenih primerih navajajo jezik in nepoznavanje navad. A če bodo ostali v Sloveniji (in potrebujemo jih), lahko vključitev v svet dela že tekom izobraževanja precej pripomore k njihovi lažji in hitrejši integraciji.
S študentskim delom se tako gradijo mostovi med mladimi, ki iščejo priložnosti za pridobivanje prvih izkušenj in zaslužek ter delodajalci, ki tako lahko spoznajo svoje bodoče sodelavce. Ne nazadnje se kar 62 % mladih zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so opravljali študentsko delo.
Literatura in viri
- e-Študentski Servis: Anketa med mladoletnimi dijaki in delodajalci (2024)
- e-Študentski Servis: Anketa med tujimi dijaki in študenti ter delodajalci 2024
- Finance, Lana Dakić: Brez tujih delavcev ne bo šlo (2024)
- Ninamedia: Raziskava o študentskem delu (2022)