Psihologija

Krizni dogodki: Preprečimo katastrofo po katastrofi

Čas branja 11 min

Krizni dogodki se v podjetjih le redko zgodijo, a takrat, ko se, lahko sprožijo cel plaz negativnih posledic na nivoju posameznika, timov/oddelkov ali celo podjetja. Pravočasna in strokovno izpeljana psihološka krizna intervencija je namenjena predvsem zajezitvi in preprečevanju negativnih vplivov. 

Izvedeli boste:
Kako psihološka krizna intervencija pomaga preprečiti dolgoročne negativne posledice kriznih dogodkov?

Kateri so ključni koraki učinkovite krizne intervencije, vključno z odzivom vodstva in podporo zaposlenim?

Primer podjetja, v katerem je bila uspešno izvedena krizna intervencija po kriznem dogodku na delovnem mestu v 8 korakih.

Stresni dogodki so zelo pogosti in z njimi se soočamo vsi ljudje. Ključno vlogo pri tem, kako se bomo odzvali na stresni dogodek, igra naša kognitivna ocena dogodka. Posameznik, ki bo nek dogodek ocenil kot zelo stresen, bo verjetno doživljal intenzivnejše reakcije nanj, kot posameznik, ki bo isti dogodek ocenil kot malo stresen. Slednji bo tudi hitreje spet normalno funkcioniral oziroma si povrnil občutek življenjskega ravnotežja. 

Na žrtve kriznega dogodka se pogosto prelaga prevelika odgovornost − npr. da se jim telefonska številka, kamor lahko pokličejo, saj se pričakuje, da bodo same poiskale pomoč.

Ko govorimo o kriznih dogodkih, pa imamo v mislih nenaden in/ali redek dogodek, ki na večino ljudi deluje izjemno vznemirljivo ali stresno. Takšni dogodki zelo močno vplivajo na posameznika in ga popolnoma »vržejo iz ravnotežja«. V posameznikih izzovejo intenziven strah, občutek nemoči in groze. Krizni dogodek je torej dogodek, ki presega meje običajnih človeških izkušenj in je za vse ljudi izjemno neprijeten. Zaradi intenzivnosti bo povzročil negativne posledice pri večini ljudi, ne glede na to, v kakšnem psihofizičnem stanju so bili in ne glede na razvitost njihovih mehanizmov za soočanje s stresom. 

Krizni dogodek ni le malo intenzivnejši stresni dogodek

Krizni dogodek vključuje možno ali dejansko izgubo osebe, stvari ali vrednot, ki so pomembne za posameznika ali skupino. Ljudje imajo občutek, da situacije ne morejo sami obvladati z običajnimi mehanizmi soočanja. Lahko vpliva na posameznika, skupine ali celotne organizacije in skupnosti. Med krizne dogodke prištevamo hude prometne nesreče, nasilne dogodke (telesni napad, rop …), nepričakovane izgube (nenadna smrt bližnjega, huda bolezen ali invalidnost bližnjega), nesreče na delovnem mestu, naravne nesreče in podobno. 

Kako se odzivamo na krizne dogodke?

Odzivi na travmatično izkušnjo veljajo za neizogibne in univerzalne. Čeprav se lahko izražanje specifičnih simptomov in reakcij razlikuje glede na starost, naravo kriznega dogodka in njegov pomen za posameznika, so reakcije pri vseh ljudeh zelo podobne. 

Po kriznih dogodkih se pojavijo travmatske reakcije, kot so zelo intenziven strah, nemoč, tesnoba, jeza, nezmožnost koncentracije, pozabljivost, razdražljivost, zmedenost, motnje apetita in/ali spanja, nočne more, glavoboli, trebušni krči, težave z dihanjem in drugo. Ljudje se s temi reakcijami težko spopadamo, saj močno motijo naše normalno delovanje, kar se odraža tako pri delu in v zasebnem življenju. 

V okviru krizne intervencije je pomembno odpreti prostor, v katerem se lahko zaposleni varno izrazijo ter slišijo drug drugega, s čimerokrepijo skupinsko kohezijo.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije